Pogosta vprašanja

Fizioterapija je zdravljenje bolezni ali poškodb in njihovih posledic s fiz. metodami in sredstvi (fiziatrija). Ukvarja se z vzpostavljanjem, vzdrževanjem in krepitvijo zdravja ter funkcionalnosti gibalnega sistema pri človeku. Fizioterapija ohranja ali obnavlja gibljivost sklepov, krepi mišice, preprečuje kontrakture mišic, zvečuje preskrbo s krvjo, zmanjšuje edem in lajša bolečine. Fizioterapija je namenjena čim hitrejši rehabilitaciji in mnogo bolj pospešuje okrevanje kot samo počitek.

Fizioterapija je del oziroma nadaljevanje zdravljenja, ko pri določenih bolezenskih stanjih lahko pričakujemo popolno ozdravitev in okrevanje, pri določenih kroničnih boleznih pa lajšamo težave, ki so lahko boleče, ali pa tudi ne. Izboljšanje stanja je pri posameznem pacientu individualno pogojeno, v določenih primerih je uspeh že to, da upočasnimo slabšanje stanja, pri večini opazimo vsaj delno, če ne popolno izboljšanje, oziroma okrevanje.

Manualna terapija je metoda fizioterapije, za katero je značilna izrazita sposobnost opazovanja s tipanjem. Manualni terapevti ugotavljajo nepravilnosti v gibanju oziroma drsenju sklepov udov in hrbtenice ter iščejo vzroke zmanjšane gibljivosti. S specifičnimi testi znajo poiskati vzrok težav, da jih lahko zdravijo. Prijemi so nežni, mehki in ne povzročajo bolečin.

V vseh življenjskih obdobjih vam bodo znali svetovati, kako razviti, ohranjati in ponovno vzpostaviti najboljše mogoče gibanje in delovanje telesnih funkcij.

Fizioterapevtska diagnoza je določena na osnovi ocene pacientovega stanja in medicinske diagnoze. Najpogosteje se izvajajo meritve sklepne gibljivosti, testiranje mišične moči in ocenjevanje bolečine, dihalne funkcije, ravnotežja in koordinacije. Ugotavlja se tudi stopnja telesne pripravljenosti in samostojnosti. 
Na osnovi analize ocene se pripravi načrt fizioterapije. Kinezioterapija, manualna terapija, elektroterapija, hidroterapija in ponovno učenje gibanja, so nepogrešljivi postopki v fizioterapiji. So večinoma neinvazivni, varni in neboleči.

V Sloveniji lahko samostojno opravljajo fizioterapevtsko dejavnost le diplomirani in višji fizioterapevti/fizioterapevtke po opravljenem pripravništvu in strokovnem izpitu. 

Delujejo v javnem in zasebnem zdravstvu ter na vseh treh ravneh zdravstvene dejavnosti, primarni, sekundarni in terciarni. Poklic je reguliran tako, da morajo biti vsi izvajalci fizioterapevtskih storitev vpisani v Register fizioterapevtov, ki ga vodi Ministrstvo za zdravje (MZ). Posebej se vodi na MZ tudi Register zasebnih fizioterapevtov in Register fizioterapevtov s specialnimi znanji. Naziv »fizioterapevt« je v RS zaščiten. Vse zlorabe naziva lahko prijavite na ustrezne inšpekcijske službe. Prepričajte se, da fizioterapevtske storitve resnično opravljajo kvalificirani zdravstveni delavci – fizioterapevti in ne na primer zdravilci, maserji, profesorji športne vzgoje, kineziologi, kozmetičarke in podobno.

Fizioterapevti pomagajo ljudem, kadar je njihovo gibanje moteno zaradi bolečine, poškodbe, bolezni, starosti ali vplivov delovnega, oziroma življenjskega okolja. So zdravstveni delavci. Delajo na področju promocije zdravja in na področju preprečevanja ter zdravljenja bolezni in poškodb. So člani rehabilitacijskih in habilitacijskih timov. Prizadevajo si za to, da bi svojim varovancem omogočili čim bolj samostojno gibanje ob upoštevanju njihovih telesnih, duševnih in socialnih vidikov dobrega počutja. Fizioterapevti pri svojem delu poleg kinezioterapije (grško kinesis – gibanje, therapeio – zdravljenje) in manualne terapije uporabljajo tudi različne fizikalne energije (termoterapija, mehanoterapija, fototerapija, elektroterapija in magnetoterapija). Obravnava temelji na predhodnem fizioterapevtskem pregledu in oceni stanja. Delo fizioterapevta je preplet med izobraževanjem, raziskovanjem in prakso. Sodobna fizioterapija se odziva na potrebe pacienta in družbe, njena praksa je podprta z znanstvenimi dokazi.